Sodišče oprostilo kmeta z Bleda, obtoženega ogrožanja zaščitene vrste raka

Kranjsko okrožno sodišče je danes blejskega kmeta Marjana Bernarda v ponovljenem sojenju oprostilo očitanega kaznivega dejanja obremenjevanja in uničevanja okolja. Sodišče je ocenilo, da je bila naravna vrednota na območju Nature 2000 na Koritnem nedvomno uničena, vendar ni dokazov, da je bil za uničenje kriv prav obdolženi.

Glede na pričevanja družine Bernard, ki kmetuje na tem območju, so se posegi, ki bi omogočali boljše gospodarjenje, izvajali že vse od druge svetovne vojne dalje. Kot je v današnjem zaslišanju ocenila Sonja Rozman z Zavoda RS za varstvo narave, so ti posegi še vedno ohranjali pogoje za redke in ogrožene vrste z zadrževanjem vode na mokriščih. Na ponovnem ogledu prejšnji teden pa je ugotovila, da je tam, kjer je bil prej mokrotni, sedaj intenzivni travnik.

Tudi po izdani inšpekcijski odločbi o potrebni sanaciji in po tem, ko je leta 2013 lastništvo kmetije prevzel obdolženi, so se, kot je dejala, namreč aktivnosti za uničevanje naravne vrednote z nasipanjem materiala in drenažo nadaljevale. Fotografije iz leta 2016 še kažejo, da je na območju zastajala voda, potem pa se je stanje toliko poslabšalo, da je sedaj območje praktično suho in naravna vrednota v celoti uničena. Območje namreč nima več lastnosti, ki bi omogočale življenje raka koščaka, ki je kvalifikacijska vrsta za to zaščiteno območje.

Sodnik: Ni dvoma o uničenju naravne vrednote

Sodnik Uroš Ferjan je po izvedenem dokaznem postopku ocenil, da ni dvoma o uničenju naravne vrednote. Dejal je, da je verjetno za družino pomembno, da lahko omenjeni travnik strojno obdeluje, zato se ga je zasipalo in zacevljalo. Vendar ni neposrednih dokazov, da je to počel prav obdolženi. Ta naj bi kmetijo leta 2013 prevzel le formalno zaradi subvencije za mladega kmeta, medtem ko so kmetijo še naprej obdelovali tudi drugi družinski člani, zasipanje ali dreniranje pa bi tako lahko izvajal kakšen drug družinski član.

Tožilka Andreja Skrinjer je med obremenilnimi dokazi navedla, da je obdolženi samostojni podjetnik, ki se ukvarja tudi z rušenjem objektov in zemeljskimi deli, zato ima potrebna znanja in strojno mehanizacijo za izvedbo očitanega kaznivega dejanja. Odvetnica Monika Markelj, ki je izpostavila, da postopek ni podal nobenih dokazov o konkretnem delovanju obdolženega, pa je spomnila na pričanje očeta obdolženega, da ima tudi sam izpit za gradbeno mehanizacijo.

Tožilka je sodišču predlagala, da obdolženega spozna za krivega in mu izreče eno leto pogojne zaporne kazni s preizkusno dobro treh let. Na toliko je bil na kranjskem okrožnem sodišču obsojen že januarja 2023. Ker se tožilstvo na takratno sodbo ni pritožilo, sedaj ni moglo zahtevati višje kazni. Po odločitvi višjega sodišča, ki je po pritožbi obrambe prvostopenjsko sodbo razveljavilo, se je zaradi pomanjkanja dokazov zožal tudi čas očitanega kaznivega dejanja na obdobje od leta 2016 do 2019.

Sodnik Ferjan je v današnjem izreku sodbe sledil trditvam obrambe, da individualna krivda ni dokazana, zato je obdolženega oprostil očitanega kaznivega dejanja. Je pa opozoril, da ni prav, da se tako ravna z naravnimi vrednotami. Izpostavil je, da te niso opredeljene kot take zato, da bi ovirale gospodarjenje na kmetiji ali gospodarski napredek, temveč zaradi svojega pomena za preteklost, sedanjost in prihodnost.

Sodba še ni pravnomočna. Kaj bo sedaj z omenjenim območjem, pa bo odvisno od upravnih oziroma inšpekcijskih postopkov. Rozman je ocenila, da bi bilo habitat raka koščaka morda še mogoče obnoviti, če bi vzpostavili naravno strugo potoka in zasadili obrežno vegetacijo, kar predvideva tudi novi program upravljanja območja Natura 2000. Ni povsem prepričana, če bi lahko zadevo povrnili v prejšnje stanje, vendar je prepričana, da je vredno poskusiti.